UporabaU-profil stekloV čilskem paviljonu na svetovni razstavi Expo v Šanghaju ni šlo zgolj za izbiro materiala, temveč za osrednji oblikovalski jezik, ki je bil tesno povezan s temo paviljona »Mesto povezav«, njegovo okoljsko filozofijo in funkcionalnimi potrebami. Ta koncept uporabe lahko razdelimo na štiri dimenzije – tematsko resonanco, trajnostno prakso, funkcionalno integracijo in estetski izraz – s čimer dosežemo visoko stopnjo enotnosti med značilnostmi materiala in osrednjimi vrednotami paviljona.
I. Osrednji koncept: Odmev teme »Mesto povezav« s »Prosojnimi povezavami«
Osrednja tema čilskega paviljona je bila »Mesto povezav«, katerega cilj je bil raziskati bistvo »povezanosti« v mestih – simbiozo med ljudmi, med ljudmi in naravo ter med kulturo in tehnologijo. Prosojna (prepustna za svetlobo, a neprozorna) lastnost stekla v obliki črke U je služila kot oprijemljiva utelešenje te teme:
»Občutek povezanosti« skozi svetlobo in senco: Čeprav je steklo v obliki črke U delovalo kot ograja, je omogočalo prodiranje naravne svetlobe v zunanjost stavbe, kar je ustvarjalo tekočo mešanico svetlobe in sence znotraj in zunaj. Čez dan je sončna svetloba prehajala skozi steklo in na tla in stene razstavne dvorane metala mehke, dinamične svetlobne vzorce – simulirala je spremembe svetlobe na dolgem in ozkem ozemlju Čila (ki zajema ledenike in planote) ter simbolizirala »povezavo med naravo in mestom«. Ponoči so se notranje luči razpršile navzven skozi steklo in paviljon spremenile v »prozorno svetleče telo« na kampusu World Expo, kar je predstavljalo »čustveno povezavo, ki ruši ovire in ljudem omogoča, da se 'vidijo'.«
»Občutek lahkotnosti« v viziji: Tradicionalne stene ponavadi ustvarjajo občutek zaprtosti prostora, medtem ko je prosojnost stekla v obliki črke U oslabila »občutek meje« stavbe. Vizualno je paviljon spominjal na »odprto posodo«, ki je odražala duh »odprtosti in povezanosti«, ki ga zagovarja tema »Mesto povezav«, in ne na zaprt razstavni prostor.
II. Okoljska filozofija: Uporaba trajnostnega oblikovanja, ki je »reciklabilno in nizkoenergijsko«
Čilski paviljon je bil eden od modelov »trajnostne arhitekture« na svetovni razstavi v Šanghaju, uporaba stekla v obliki črke U pa je bila ključna izvedba njegove okoljske filozofije, ki se je odražala predvsem v dveh vidikih:
Recikliranje materiala: Steklo v obliki črke U, uporabljeno v paviljonu, je vsebovalo 65–70 % recikliranega odpadnega stekla, kar je znatno zmanjšalo porabo energije in emisije ogljika med proizvodnjo čistega stekla. Hkrati je bilo za steklo v obliki črke U uporabljena modularna metoda namestitve, ki je v celoti ustrezala načelu zasnove paviljona »popolna demontaža in recikliranje, razen temeljev«. Po svetovni razstavi je bilo to steklo mogoče v celoti razstaviti, predelati ali ponovno uporabiti v drugih gradbenih projektih, s čimer se je preprečilo nastajanje odpadnega materiala po rušenju tradicionalnih paviljonov in se resnično uresničil »življenjski cikel stavbe«.
Prilagajanje nizkoenergijskim funkcijam: »Prepustnost svetlobe«U-profil stekloneposredno je nadomestila potrebo po umetni razsvetljavi v razstavni dvorani čez dan, s čimer je zmanjšala porabo električne energije. Poleg tega je imela njena votla struktura (prečni prerez v obliki črke U tvori naravno zračno plast) določeno toplotnoizolacijsko zmogljivost, kar je lahko zmanjšalo obremenitev klimatske naprave v paviljonu in posredno doseglo »varčevanje z energijo in zmanjšanje ogljika«. To je bilo skladno s podobo Čila kot »države z močno ekološko ozaveščenostjo« in je bilo tudi odgovor na splošno zagovarjanje »nizkoogljične svetovne razstave« na svetovni razstavi v Šanghaju.
III. Funkcionalni koncept: Uravnoteženje »potreb po osvetlitvi« in »zaščite zasebnosti«
Kot javni razstavni prostor je moral paviljon hkrati izpolnjevati nasprotujoče si zahteve, in sicer »omogočiti obiskovalcem jasen ogled razstav« in »preprečiti pretirano kukanje po notranjih razstavah od zunaj«. Značilnosti stekla v obliki črke U so odlično rešile to težavo:
Prepustnost svetlobe za razstavno izkušnjo: Visoka prepustnost svetlobe U-profilnega stekla (veliko višja kot pri navadnem matiranem steklu) je omogočila enakomeren vstop naravne svetlobe v razstavno dvorano, s čimer se je preprečil bleščavi odsev na eksponatih ali vizualna utrujenost obiskovalcev. To je bilo še posebej primerno za potrebe prikaza »dinamičnih multimedijskih instalacij« paviljona (kot je interaktivni zaslon »Čilski zid« in slike v velikanskem kupolastem prostoru), zaradi česar je bila digitalna vsebina jasneje predstavljena.
Neprozornost, ki ščiti prostorsko zasebnost: Površinska tekstura in prečna struktura U-profilnega stekla (ki spreminja pot loma svetlobe) sta mu dali učinek »prepustnosti za svetlobo, a neprozornosti«. Od zunaj je bilo mogoče videti le obris svetlobe in sence znotraj paviljona, jasnih podrobnosti notranjosti pa ni bilo mogoče opaziti. To ni le zaščitilo logike razstave v dvorani pred zunanjimi motnjami, temveč je obiskovalcem omogočilo tudi bolj osredotočeno izkušnjo gledanja v zaprtih prostorih, s čimer se je izognilo nelagodju »opazovanja od zunaj«.
IV. Estetski koncept: Predstavljanje geografskih in kulturnih značilnosti Čila skozi »materialni jezik«
Oblika in način vgradnje U-profilnega stekla sta implicitno vsebovala tudi metafore za nacionalne kulturne in geografske značilnosti Čila:
Odmev čilske »dolge in ozke geografije«: Čile se razteza v dolgi in ozki obliki od severa proti jugu (obsega 38 zemljepisnih širin). Steklo v obliki črke U je bilo zasnovano v »modularni razporeditvi dolgih trakov« in neprekinjeno položeno vzdolž valovite zunanjosti paviljona. Vizualno je to simuliralo »raztegnjeno obalo in gorske verige« čilskega geografskega obrisa, s čimer je sam material postal »nosilec nacionalnih simbolov«.
Ustvarjanje »lahkega in tekočega« arhitekturnega temperamenta: V primerjavi s kamnom in betonom je U-profilno steklo lahko. V kombinaciji z jekleno konstrukcijo paviljona se je celotna stavba oddaljila od »težine« tradicionalnih paviljonov in ustvarila prozoren in agilen videz, podoben »kristalni skodelici«. To se ni le ujemalo s čisto naravno podobo Čila »obilnih ledenikov, planot in oceanov«, temveč je paviljonu omogočilo tudi, da je med številnimi paviljoni na svetovni razstavi v Šanghaju ustvaril edinstveno vizualno spominsko točko.
Zaključek: U-profilno steklo kot »osrednji medij za materializacijo konceptov«
Uporaba U-profilnega stekla v čilskem paviljonu ni bila zgolj kopičenje materialov, temveč preobrazba materiala v »orodje za izražanje teme, nosilec okoljske filozofije in rešitev za funkcionalne potrebe«. Od duhovnega simbola »povezanosti« do praktičnega delovanja »trajnosti« in nato do funkcionalne prilagoditve »optimizacije izkušnje« je U-profilno steklo na koncu postalo »osrednja nit«, ki je povezovala vse oblikovalske cilje paviljona. Omogočilo je tudi, da so obiskovalci »humanistično in ekološko« podobo čilskega paviljona zaznali skozi konkretni materialni jezik.